Astrološka gramatika
 

ANALOGIJA                                               

V astrologiji se ta izraz pogosto uporablja, ko govorimo npr. o simbolnih podobnostih med znamenji in planeti: tako rečemo, da je Luna v analogiji z Rakom. Z istim izrazom označujemo tudi sorodnost med planeti in čustvi. Venera je v analogiji z čustvi itd.

ANARETA                                                  

Ta izraz prihaja iz srednjeveške astrologije. To je planet, ki naj bi prinesel smrt in uničenje, v nasprotju s planetom Hyleg, ki prinaša radost in srečo.

APOGEJ                                                    

Točka na orbiti nekega planeta, ko je ta v največji oddaljenosti od Zemlje.

ASCENDENT                                             

Je stopinja zodiaka, ki se dviga na vzhodnem horizontu v trenutku rojstva. To je tudi vrh prve hiše. Za izračun ascendenta moramo poznati točen čas rojstva. Ascendent je en najpomembnejših faktorjev astrološke  karte, prav tako kot Sonce in Luna.

ASPEKTI                                                   

Gre za eno najkompleksnejših in morda najbogatejših področij astrologije, ki zahteva dolgotrajno in podrobno raziskavo. Tehnično gledano, je to kotna razdalja med dvema planetoma glede na njun položaj v astrološki karti. Po tradiciji planeti vplivajo drug na drugega, tako da se njihov pomen spreminja glede na odnos, ki ga imajo z drugimi planeti.

CERES                                                      

Je asteroid, ki ima premer 700 km in kroži med orbitama Marsa in Jupitra. Odkrili so ga leta 1801, približno v istem času kot Pallas, Juno in Vesto. Ta mala nebesna telesa imenujemo asteroidi.

CIKLI                                                         

Nekatere usode so podvržene ciklom (to so pozitivna in negativna obdobja v življenju), ki pomenijo periodično vračanje določene vrste dogodkov: v fiziološkem, čustvenem, družinskem in poklicnem smislu.

ČAS                                                          

Uradni čas pomeni legalni čas neke države. Od 11. Marca 1911 je obvezen čas greenwiškega poldnevnika, ki leži 9 minut 21 sekund vzhodno od Pariza.

Lokalni čas se ujema z legalnim časom samo v krajih, ki ležijo na poldnevniku. V vseh drugih primerih moramo upoštevati zemljepisno dolžino kraja rojstva.

Zvezdni čas je zvezdna ura in je 14. Del sideralnega dneva, medtem, ko je povprečni ali astronomski čas 24. Del povprečnega dneva. Razlika med sideralnim in povprečnim časom je zelo majhna: 9,85 sekund na dan v korist povprečnega časa. Sideralni čas, ki je označen v efemeridah, potrebuje astrolog za izračun sideralnega časa rojstva. Tega dobi tako, da zvezdni čas prišteje lokalnemu.

Poletni čas je stvar konvencije. V obdobju poletnega časa je uradni čas države pomaknjen naprej za 60 minut.

DEKADE                                                    

Trideset stopinj, ki jih pokriva vsako znamenje zodiaka, je razdeljenih v tri enake dele po deset stopinj, ki jih imenujemo dekade. Sodobna astrologija se s tem ne ukvarja več. Danes ta izraz uporabljajo samo astrologi, ki sestavljajo skupinske napovedi. Samo po sebi pa je očitno, da to ne ustreza nobeni astrološki resnici.

DESCENTENT                                            

To je vrh sedme hiše, imenovan tudi zahod. Obraten od ascendenta tvori z njim osnovno os astrološke karte.

DHARMA                                                   

Naša osnovna naloga je, da razumemo našo splošno karmo naše usode in dharmo posameznih trenutkov. To vlogo je potrebno odigrati do konca, treba je pravilno delovati, dati pravi odgovor, v skladu s situacijo in našimi lastnimi zmožnostmi.

DISONANCA                                              

Izraz, ki ga uporabljamo za označevanje konfliktnih aspektov.

DOMICIL                                                    

Domicil je znamenje, v katerem ima nek planet najboljši položaj in predstavlja večino vplivov in povezav. Uporabljamo tudi izraz "vladar"

DOMIFIKACIJA (sistem hiš)                         

Obstaja več sistemov hiš. Od preproste metode enakih hiš, potem Kochsov sistem in Placidusov, ki je med astrologi najbolj razširjen. Izdelal ga je slavni astrolog iz 17. stoletja Placidus.

DOMINANTA                                              

Tako imenujemo planet, ki je po svojem položaju najpomembnejši v rojstni karti. To so lahko vladarji ali gospodarji hiš in predvsem kotni planeti.

DORIFORIJA                                              

Obstajajo izjemni trenutki, ko se planeti nakopičijo v določenih znamenjih v izjemnih konjunkcijah. Te pojave imenujemo doriforija. Skoraj vedno jih spremljajo pomembne družbene spremembe ali ekonomske krize, pa tudi spremembe na zemeljski skorji planeta.

EFEMERIDE                                              

Tabele, ki za vsak dan posebej podajajo položaj planetov in so neobhodno potrebne za astrologovo delo.

EKLIPTIKA                                                 

Ime, s katerim označujemo navidezno potovanje Sonca okrog Zemlje, ki ga opravi v enem letu in v katerem obišče zaporedno vseh dvanajst znamenj zodiaka.

HEMISFERA                                              

Polovica zemeljske ali nebesne krogle, ki je omejena z ekvatorjem. Severna nebesna hemisfera ali polobla vsebuje šest prvih znamenj zodiaka, južna pa naslednjih šest. 

HOROSKOP                                              

Iz grščine pomeni: horoscopos: kar zadeva uro.

Beseda je sinonim za zemljevid neba. Obstajajo trije glavni tipi horoskopov: rojstni horoskop, letni horoskop in horoskop revolucije Sonca, ki ga sestavimo za določen trenutek, ko se Sonce vrne v položaj, ki ga je imelo v trenutku rojstva, se pravi vsako leto na rojstni dan spraševalca.

KOMBUSTA                                               

Pojem, ki ga uporabljamo za označitev nekega planeta v konjunkciji zelo blizu Sonca. Pravimo, da je planet ožgan.

KOMET                                                     

V grščini komet pomeni lasje. To so majhna nebesna telesa, ki potujejo okrog Sonca po nekakšnih elipsah. Sestavljeni so iz plina in prahu. V antiki so ta pojav povezovali s katastrofami.

KOTEN                                                     

Za planet pravimo, da je koten, kadar je v konjunkciji z neim od štirih kotov horoskopa (AS, IC, DS ali MC)

KULMINACIJA                                           

Za nek planet pravimo, da je v kulminaciji, kadar se nahaja v bližini sredine neba (9.hiša - vzhodno pobočje, 10.hiša -. Zahodno pobočje). Če sta hiši prazni, bo kulminantni planet tisti, ki je najmanj oddaljen od sredine neba.

NADIR                                                       

Ta beseda označuje točko, ki je nasprotna zenitu, torej nebesno dno ali vrh 4.hiše.

ORBIS                                                       

Strokovni izraz, ki označuje dovoljene odmike od natančne kotne razdalje, ki določa planetne aspekte.

ORBITA                                                    

To je pot, ki jo nek planet opravi okoli drugega

OZNAČEVALEC                                        

Tako se v tradiciji imenujejo planeti, ki imajo določen pomen. Npr. Luna je označevalec ženske v horoskopu moškega, gospodar  7.hiše, pa je označevalec poroke itd.

PLANETNA GOSTOTA ALI STELIJ             

Izraz, ki ga uporabljamo v astrologiji za planete, ki se v astrološki karti nahajajo zelo blizu skupaj.

RETROGRADACIJA                                  

Retrogradacija je navidezno gibanje planetov, ki dajejo vtis, da so se na svoji poti ustavili in da se pomikajo nazaj. Do tega pojava pride zaradi razlike med hitrostjo revolucije planetov in hitrostjo revolucije Zemlje okrog Sonca.

ZODIAK                                                   

Izhaja iz grščine: zodiakos kyklos - živalski krog. Zodiak imenujemo krog dvanajstih znamenj, vsako od njih porkiva trideset stopinj kroga, kar da skupaj 360 stopinj. Astrologi uporabljajo tropski zodiak. Zvezdni zodiak ali zodiak konstalacij, ki ga uporabljajo hindujci, je osnovan na precej poljubni razdelitvi konstelacij.

ZVEZNI (sideralni čas)                               

Temelji na rotaciji Zemlje, ki se ne spreminja in na navideznem gibanju zvezd po nebesni sferi. Predstavljajte si, da s teleskopom dan za dnem opazujete isto zvezdo. Opazili boste, da se giblje popolnoma enakomerno: interval med vema prehodoma imenujemo sideralni dan. Sideralni dan je razdeljen na 24 sideralnih ur v minutah in sekundah sideralnega časa na isti način kot navadni čas, le da je sideralni dan za 3 minute 56 sekund krajši od sončnega dne. Če lokalni čas rojstva dodamo zvezdnemu času, dobimo zvezni čas rojstva, s katerim določimo astralno karto.