Sedna

15. marca 2004 so znanstveniki Mike Brown (Caltech Institute), Chad Trujillo (Gemini Observatory) in David Rabinowitz (Yale University) objavili odkritje Sedne, najhladnejšega in najbolj oddaljenega telesa v osončju. Odkrita je bila 14. novembra 2003 na observatoriju Palomar pri San Diegu.
Od takrat preiskujejo arhive in izsledili so jo na posnetkih vnazaj vse do leta 2001. Odkrije so potrdili tudi z novim vesoljskim teleskopom Spitzer.

V premeru meri najverjetneje okoli 1800 km. Torej več, kot Quaoar (1250 km) in manj kot Pluton (2350 km). (Luna, 3470 km; Zemlja, 12760 km)
Sestave seveda znanstveniki še ne poznajo, predvidevajo pa, da jo v enaki meri sestavljajo skale in led, tako kot tudi druga zelo oddaljena telesa.

Njena površina je skoraj tako rdečkasta, kot Marsova. Zakaj, še ne vedo - več bomo izvedeli po nadaljnih raziskavah.
Na površju vlada večni mraz pri okoli -240°C.

Po prvih opažanjih ima Sedna verjetno tudi spremljevalca, satelit. To ni nič nenevadnega, saj imajo tudi nekateri drugi objekti Kuiperjevega pasu, nenazadnje pa tudi ne mnogo večji Pluton. Tudi o tem bomo izvedeli več šele po raziskavah v bližnji prihodnosti.

Sedna je verjetno nastala bližje Soncu, tako kot telesa Kuiperjevega pasu. Že v zgodnjih letih 4,6 milijard let dolgega razvoja pa jo je verjetno "izstrelila" daleč v vesolje gravitacijska sila katerega izmed velikih planetov.
Odkrili so jo s pomočjo "samo" 48-colskega (premer zrcala 1,2 m) teleskopa "Samuel Oschin" na Caltechovem observatoriju Palomar, ki pa je opremljen z izredno zmogljivo CCD kamero s 172 Megapixli. Velikost so ocenili s pomočjo novega NASA-inega vesoljskega teleskopa "Spitzer".

2003 VB12 - to je uradno začasno ime novoodkritega telesa po nomenklaturi Centra za male planete pri IAU - mednarodni astronomski zvezi.

Kaj pomeni to začasno ime?

Pravo (stalno) ime
Ko odkritelji raziščejo novoodkrito telo in dovolj natančno določijo njegovo orbito, telo dobi številčno oznako.
Številke pa ne povedo kaj dosti (Ceres - največji in prvi odkriti asteroid - nosi številko 1, Quaoar pa številko 50000), zato imajo odkritelji pravico izbrati ime. Pri tem pa je še nekaj dodatnih pravil: na primer 2004 DW mora dobiti ime po podvodnem božanstvu, ker je v orbiti podobni Plutonovi.
2004 DW - Quaoar - je dobilo ime po podvodnem božanstvu ljudstva Tongva, ki je naseljevalo področje Los Angelesa pred prihodom Evropejcev.

2003 VB12 - Sedna
Odkritelji so si za poimenovanje 2003 VB12 izbrali inuitsko (eskimsko) boginjo, ki živi na dnu ledenega arktičnega oceana, podobno kot njihov 'otrok' 2'003 VB12.
To ime bodo predlagali Komiteju za poimenovanje malih teles pri IAU, ki je odgovoren za poimenovanja v osončju.
Ob tem pa bodo še predlagali (pravi odkritelj M. Brown), da IAU vsa odslej odkrita telesa v notranjem Oortovem oblaku poimenujejo po osebah iz arktične mitologije.
 

Inuiti (kot sami sebe imenujejo Eskimi) iz roda v rod prenašajo naslednjo pripoved

Sedna je bilo ljubko dekle. Bila je prepričana, da je preveč lepa, da bi se s kom poročila. Odklanjala je vse lovce, ki so jo prihajali prosit za roko. Nekega dne ji je oče dejal: "Sedna, primanjkuje nam hrane, umrli bomo od lakote. Dobiti moraš moža, ki bo skrbel zate. Poročila se boš s prvim lovcem, ki bo prišel prosit za tvojo roko." Sedna je preslišala očetove zahteve in naprej česala svoje dolge lase ter občudovala svoj odsev na vodni gladini. Kmalu je oče zagledal lovca z zakritim obrazom, oblečenega v elegantne kožuhe, ki se jim je približeval. Oče mu je dejal: "Če iščeš ženo, imam čudovito hčer, ki zna kuhati in šivati." Kljub protestom so jo posadili na lovčev kajak in že je plula proti novemu domu.

Prispela sta na otok, kjer ni bilo ne koče iz ruše ne šotora. Le skale, kamenje.
Jezno je snela lovčevo kapuco in zagledala krokarja. Poskusila mu je ubežati, a jo je ujel. Sednin novi dom je bilo skromno gnezdo iz dlak in perja na robu pečine.

Sedna je za hrano imela le surove ribe, ki jih je prinašal mož krokar. Bila je žalostna in nesrečna, vse dneve je jokala in klicala očeta. Skozi ledeni arktični veter so klici prišli do očeta. Počutil se je krivega za njeno nesrečnost, zato se je odločil, da jo bo rešil. Naložil je svoj kajak in dolge dni veslal skozi arktične vode. Ko je prispel do njenega doma, je Sedna stala na obali. Objela je očeta in zlezla v njegov kajak.

Po mnogih urah veslanja je v daljavi uzrla črno piko. Zadrgetala je, saj je vedela, da je to njen jezni mož, ki jo išče. Veliki črni krokar je z višav planil na zibajoči se kajak. Oče je zgrabil veslo in zamahnil proti krokarju - a ga je zgrešil. Krokar ju je še naprej napadal, nato pa se je spustil h gladini in zamahnil s krili. Zapihal je veter in se spreminjal v grozen vihar. Hladen ocean je kmalu premetaval čolniček sem ter tja in grozil, da ga prekucne. Prestrašeni oče je zgrabil Sedno in jo pahnil čezu rob kajaka. "Tukaj imaš svojo čudovito ženo; imej jo, samo pusti me živeti!" je kričal.

Sedna je kričala in se borila z ledenimi arktičnimi vodami, zaplavala je do kajaka in s pomrzlimi prsti poskušala doseči rob kajaka. Od divjanja nevihte na smrt prestrašeni oče pa je mislil le nase, zagrabil je veslo in pričel tolči po Sedninih prstih. Sedna je kričala - pa ni nič pomagalo. Oče je tolkel naprej in Sednini zmrznjeni prsti so se odlomili in padli v ocean. Krokarjeva čudežna moč je prste med padanjem proti oceanskemu dnu spremenila v tjulnje. Znova je Sedna zaplavala proti kajaku in se ga poskušala prijeti. A oče je tolkel naprej. Tedaj so se odlomile Sednine zmrznjene roke, ki jih je med potapljanjem krokar spremenil v kite in druge velike sesalce.

Sedni so pošle moči in tudi sama se je pričela potapljati. Izmučena in razbesnjena Sedna pa ni umrla. Postala je boginja morja, njeni spremljevalci pa so tjulnji in kiti, ki z njo sedijo na dnu morja.

Njena jeza in bes nad ljudmi sta tista, ki prebudita besneče morje in nevihte. Lovci se je bojijo. Legenda jih uči, da jo morajo spoštovati. Šamani iz gornjega sveta morajo plavati k njej in ji razčesavati njene dolge črne razmršene lase. To Sedno pomiri. In potem izpusti morske sesalce in dovoli Inuitom, da se pogostijo iz zakladnice morja.

Zato lovci daljnega severa še dandanes tjulnju, ki ga ubijejo, zlijejo kanček pitne vode v usta.
S tem se zahvalijo Sedni, ker jim je dovolila nahraniti njihove družine.
 

Ali so znanstveniki odkrili 10. planet?
Po besedah odkritelja M. Browna: Ne - Sedna ni planet!

Zakaj?
Sedna ni edino veliko telo, ki so ga odkrili v zadnjem času. Že leta 2002 je ista skupina odkrila telo 2002 LM60, imenovano tudi Quaoar, letos februarja pa telo 2004 DW. Obe telesi se nahajata v Kuiperjevevem pasu in sta podobne velikosti. To je območje za Neptunom, polno manjših in večjih ledenih teles; doslej je znanih že čez 600.
Med lovom za tako majhnimi telesi pa so preiskali šele okoli 15% neba! Pričakujejo seveda še več odkritij, okoli deset v naslednjih letih, od tega tudi kakšno telo večje od Plutona.

Po eni od obstoječih definicij je planet okoli Sonca krožeče telo, ki po masi presega skupno maso vseh ostalih teles v svojem območju.
Mike Brown je dejal (pridružujejo se mu pa tudi mnogi drugi astronomi), da tudi Pluton ne bi smel imeti statusa planeta. "Če bi ga odkrili šele danes, ne bi nihče dejal, da je planet."
Eugene Chiang s kalifornijske univerze Berkeley je celo dejal: "Pluton je bolj podoben objektom Kuiperjevega pasu, kot planetu." In dodal, da je odkritje Plutona leta 1930 "nesreča zgodovine". (Vir: space.com)

Zakaj bi nam radi sedaj celo vzeli deveti planet, namesto da nam podarijo desetega?
Ob treh omenjenih telesih Sedna (1700 km), Quaoar (1200 km), 2004 DW (1600 km) je v Kuiperjevem pasu znanih še nekaj drugih: Ixion (premer 1065 km), Varuna (900 km), AW197 (900 km). Ob njih Pluton s svojimi 2274 km premera res ni nič posebnega.
Nekateri znanstveniki se zavzemajo za spodnjo mejo 700 km, ki jo določa gravitacijska sila. Ta je pri tem premeru še dovolj močna, da je 'stisnila' telo v kroglo. Seveda pri tem upoštevajo le telesa, ki samostojno krožijo okoli Sonca. Tudi največji asteroid Ceres (ki je mnogo bližje) s premerom 900 km bi lahko bil planet. Torej 16?

Ob teh "velikih telesih" pa ne pozabimo na drobceni Chiron, ki so ga ob odkritju leta 1977 kljub premeru manj kot 200 km razglašali za 10. planet.
In v miru počakajmo na odločitev znanstvenikov preden slavimo "rojstvo" desetega ali "žalujemo" za izgubljenim devetim planetom

Slikarjeva vizija Sedne
(izrez slike Primerjava velikosti).
Kot ugotavljajo v zadnjem času, so vplivi, za katere je bila Sedna prikrajšana, od nastanka bistveno spremenili druga telesa v osončju. Sedna pa je ostala bolj ali manj nepoškodovana in nespremenjena vse od svojega nastanka pa do danes.

Eno od poimenovanj Sedne je zagotovo nesporno: upravičeno jo imenujejo najbolj prvobitno telo osončja.